Ambulantna dejavnost

Pri našem delu združujemo in upoštevamo različna področja varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Upošteva lastnosti in značilnosti tako otroka ali mladostnika kot tudi njegovega družinskega ali širšega socialnega okolja.

Različni pristopi in načini dela pri obravnavi otroka, mladostnika in njegove družine nudijo večjo učinkovitost pri reševanju težav, zato naše delo poteka timsko glede na vrsto in stopnjo otrokovih/mladostnikovih težav. Obravnava lahko poteka krajši ali daljši čas pri enem ali več strokovnjakih v timu.  

V Svetovalnem centru smo zaposleni klinični psihologi in psihologi, pedopsihiatri, pedagoginja, specialni pedagogi, klinična logopedinja in socialni delavki. V timsko delo včasih vključimo tudi na strokovnjake iz zunanjih inštitucij: učitelje, vzgojitelje, šolske svetovalne delavce, pediatre, nevrologe, socialne delavce, itd.

Na začetku obravnave skušamo ugotoviti za kakšne težave gre, kaj je osnovni problem in najprimernejši pristop. Nato se odločimo za ustrezno korektivno, svetovalno ali terapevtsko obravnavo.

Začetno oceno običajno poda psiholog. Glede na svoje ugotovitve otroka usmeri še k drugim strokovnjakom. Takšno ocenjevanje je:

• procesno (potrebnih je več srečanj),
• postopno (spodbujanje varnega in zaupnega okolja; ne le »merjenje« posameznih značilnosti in odstopanj),
• vključuje več oseb iz otrokove okolice: starše, učitelje, svetovalno službo, ipd.

Pri tem se ne osredotočamo le na težave in primanjkljaje, ampak skušamo pri vsakem otroku odkriti tudi njegova močna področja. Spodbujanje močnih področij vpliva na celotni ugodnejši razvoj ter krepi pozitivno samopodobo otroka in mladostnika. Po zaključeni diagnostični oceni se v timu načrtujejo nadaljnje oblike pomoči.

Individualno delo:

• svetovanje;
• suportivna in podporna terapija;
• individualna psihoterapija (kratka dinamska terapija, kognitivno-vedenjska terapija, integrativna terapija);
• korekcija specifičnih učnih težav;
• specialnopedagoška terapija učnih težav in motenj učenja;
• medikamentozna terapija;
• pedagoška obravnava;
• logopedska terapija govornih motenj;
• družinska terapija (izkustvena družinska terapija, sistemska družinska terapija in mediacija);
• socialno terapevtsko delo s posameznikom, družino.

Skupinsko delo:

(skupine predstavljajo dopolnilno delo individualni obravnavi in so namenjene le družinam obravnavanim v Svetovalnem centru)

• učenje psihosocialnih veščin za otroke in mlajše mladostnike;
• učenje asertivnih veščin za mladostnike;
• likovna terapija za otroke;
• skupina za učenje učenja za osnovnošolce;
• delavnice za pridobivanje in utrjevanje učnih spretnosti;
• gibalno-plesna terapevtska skupina za mladostnice s čustvenimi težavami in šibko samopodobo;
• skupina za mladostnike z učnimi težavami in njihove starše po načelih kognitivno-vedenjske terapije;
• terapevtska skupina otrok s pomanjkljivo pozornostjo;
• skupine za starše (otrok z ADHD, treningi starševstva Neverjetna leta).

Kot dopolnitev ambulantnemu delu organiziramo za otroke, ki potrebujejo dodatne spodbude pri učenju in socialnem vključevanju, pomoč prostovoljcev. Izvajajo jo študentke in študenti različnih fakultet. Otroke obiskujejo na njihovih domovih ali šoli. Pomagajo jim pri učenju, se z njimi pogovarjajo, družijo, igrajo,… Prostovoljcem nudimo izobraževanje v obliki predavanj in supervizijskih srečanj ter možnost, da se posvetujejo z otrokovim svetovalcem ali terapevtom.

V Svetovalnem centru so zaposleni:

• psihologi in klinični psihologi,
• specialni pedagogi,
• klinična logopedinja,
• pedopsihiatri,
• socialni delavki,
• pedagoginja.

Psiholog v Svetovalnem centru običajno opravi začetno oceno in se potem odloči za morebitno napotitev k drugim članom tima. Oceni naravo težav in v kolikšni meri so te del normalnih razvojnih odstopanj,  njihove možne vzroke in spremljajoče težave. Pri svojem delu uporablja različne psihodiagnostične preizkušnje, s katerimi neposredno ali posredno pridobi informacije o otrokovem vsakodnevnem funkcioniranju doma, v šoli oz. vrtcu. Oceni otrokov razvoj, razvojne posebnosti oziroma odstopanja, njegove intelektualne sposobnosti, kognitivne primanjkljaje (npr. na področju pozornosti, pomnjenja, izvršilnih funkcij), ter druge psihološke značilnosti, kot so doživljanje in morebitne težave na področju čustvovanja, vedenja, medosebnih odnosov in učenja. Otrokovo funkcioniranje ocenjuje tudi glede na posebnosti družinske situacije in psihosocialnega okolja, ter oceni ustreznost njegovega šolskega dela, vzgojnih pristopov z otrokom in pomoči, ki je otroku nudena v šoli. Po potrebi se psiholog po zaključeni diagnostični fazi povezuje tudi s šolo na timskih sestankih.  Po zaključeni diagnostični fazi psiholog izvaja različne vrste pomoči. To so svetovanje in/ali različne vrste psihoterapevtskega dela z otroki in mladostniki, v katero pa so lahko vključeni tudi starši.

Specialni pedagog deluje na področju odkrivanja razvojnih in učnih težav pri otrocih in mladostnikih. Oceni otrokovo delovanje v šolski situaciji pri temeljnih šolskih spretnostih na področjih branja, pisanja in računanja ter na področjih grobe in fine motorike, grafomotorike, pozornosti, orientacije, organizacije in učnih strategij. Opredeli otrokova močna področja ter spodbudi razvoj interesov. Ugotavlja prisotnost splošnih in specifičnih učnih težav ter nudi različne oblike pomoči otrokom, njihovim staršem ter vzgojiteljem in učiteljem. Te vključujejo izvajanje korekcijskih postopkov, učenje učnih, organizacijskih, samoregulacijskih in metakognitivnih strategij ter svetovanje, izobraževanje in timsko sodelovanje. Obravnava predšolske otroke, osnovnošolce in srednješolce, ki jih težave ovirajo pri vsakodnevnem funkcioniranju in učenju, znižujejo njihovo motivacijo in vplivajo na samopodobo. Ocena razvojnih in učnih težav poteka v individualni obliki v treh do štirih srečanjih, medtem ko nadaljnja pomoč otroku in staršem poteka tako v individualni kot skupinski obliki, pogostost in dolžina srečanj pa je odvisna od narave primanjkljajev ter drugih okoliščin, ki so povezane z otrokovim delovanjem v domačem in šolskem okolju.

Klinični logoped ugotavlja prisotnost govorno jezikovnih težav pri otrocih po četrtem letu starosti in mladostnikih, vzroke in posledice njihovega nastajanja ter načine njihovega preprečevanja in rehabilitacije. Govorno jezikovne težave se lahko pojavljajo na področju jezika, artikulacije, ritma in tempa, glasu ter branja in pisanja. Individualna diagnostična obravnava s pomočjo ocenjevalnih instrumentov in zbiranja ustreznih informacij poteka v dveh do treh srečanjih. Po končani diagnostiki se logoped pogovori z otrokom/mladostnikom ter/ali starši oz. skrbniki o ugotovitvah diagnostike in nadaljnji obravnavi. Priporočijo se logopedski terapevtski postopki ali se otroka po potrebi napoti še k drugim članom tima ali v drugo ustanovo na dodatno diagnostično obravnavo. Individualna logopedska obravnava poteka po sodobnih metodah in tehnikah dela s pomočjo logopedskih pripomočkov. Logopedske sonde so narejene iz tanke jeklene žice so različnih oblik in jih uporabljamo za lažje izvajanje določenega artikulacijskega giba ali položaja, ki ga otrok samostojno ne naredi. Vibrofon je električni aparat, ki ga uporabljamo pri terapiji artikulacijskih motenj kot stimulator za boljšo gibljivost govornih organov. Najsodobnejši logopedski inštrument, ki ga uporabljamo, je Digitalni logopedski set, ki je namenjen rehabilitaciji poslušanja in govora ter omogoča hitro in natančno obdelavo zvoka. Logoped svetuje staršem/skrbnikom, vzgojiteljem, učiteljem in svetovalnim delavcem pri oblikovanju ustrezne pomoči za premagovanje otrokovih govorno jezikovnih težav.

Obravnavo pri socialni delavki priporočamo, kadar se stiske in težave otrok in staršev pojavljajo v medsebojnih odnosih, v neustrezni komunikaciji ali težjih življenjskih okoliščinah (bolezen, težave v duševnem zdravju, smrt v družini, konflikti ob razvezi, težave v prilagajanju na spremembe okolja ipd.). Pogovori so namenjeni dodajanju moči ter iskanju in skupnem ustvarjanju dobrih rešitev za vse vpletene.

Pedagoginja v Svetovalnem centru Ljubljana pri mladostnicah in mladostnikih oceni ustreznost njihovih učnih strategij. Na podlagi ocene nato svetuje ustreznejši pristop k delu za šolo in predstavi strategije aktivnega učenja, ki jih nato z mladostnico/mladostnikom preizkušata na konkretni učni snovi. Cilji obravnave zajemajo eno, navadno pa več, naslednjih področij: izboljšanje učnih strategij in učinkovitosti učenja; izboljšanje pozornosti potrebne za učenje; zmanjšanje odlašanja učenja; izboljšanje motivacije za učenje ter prevzemanje aktivnejše vloge pri spoprijemanju z učnimi obveznostmi; razvijanje učnih navad; izboljšanje organizacije in načrtovanja učenja; spoznavanje zakonitosti učnega procesa; odpravljanje treme pri ocenjevanjih znanja; razvijanje pozitivne učne samopodobe; nudenje podpore mladostnicam/mladostnikom pri spoprijemanju s težavami pri učenju. Poleg individualne obravnave mladostnic/mladostnikov, so svetovanja o procesih učenja in načinih nudenja ustrezne podpore in pomoči deležni tudi njihove starši. Po potrebi in v dogovoru z mladostnico/mladostnikom in njihovimi starši pa se pedagoginja poveže in sodeluje tudi s šolskimi delavci. Trajanje obravnave se dogovori skupaj z mladostnico/mladostnikom in njihovimi starši/skrbniki glede na potrebe in glede na napredek tekom obravnave.

Pedopsihiater prepoznava in ocenjuje prisotnost duševnih motenj, oceni celovito psihosomatsko stanje otroka (pri čemer se po potrebi poveže tudi z otrokovim pediatrom, ali pa otroka napoti na dodatne specialistične preiskave) ter posebnosti družinske situacije, ki so povezane z otrokovim funkcioniranjem.